Dve plati enega sveta
Svet verjetno še nikoli v zgodovini ni bil tako povezan, kot je danes. Vez, ki ji radi rečemo globalizacija, je omogočila, da lahko vsi uporabljamo enake izdelke, jemo hrano istih proizvajalcev, spremljamo iste medije, ki nam poročajo o dogajanju več tisoč kilometrov stran, prijatelje in znance pa imamo pravzaprav na vseh celinah. Nekoč tako ogromen planet se danes zdi kot vasica, kjer skoraj vsak pozna vsakogar.
Kljub tej povezanosti svet še zdaleč ni enoten. Medtem ko razvite države uživajo v blaginji, tehnološkem napredku in socialni varnosti, se na drugem koncu sveta ljudje spopadajo z revščino, lakoto in nepredvidljivimi naravnimi nesrečami, ki se pogosteje pojavljajo v določenih regijah in dodatno poglabljajo razlike med razvitimi in nerazvitimi. To so regije, kjer dolgotrajni oboroženi spopadi (v katere so nemalokrat vključeni tudi najšibkejši – otroci) ter ponavljajoče se humanitarne katastrofe postajajo pozabljena krizna žarišča.
Kako je lahko svet tako močno zašel s prave poti? Razlogov je več – od neenakomerne porazdelitve naravnih bogastev, podnebnih sprememb pa vse do zgodovinskih razlogov, kot so kolonizacija, slabo politično vodenje, korupcija ... Pogosto so dejavniki, ki so omogočili napredek razvitim državam, veliko prispevali k težavam, s katerimi se danes spopadajo na drugem koncu sveta.
Žalostno in nesprejemljivo je dejstvo, da dve plati enega sveta dopuščamo in s tem tudi ohranjamo. Nerazumevanje, evropocentrizem, nezavedanje in ignoranca – vse to dodatno poglablja prepad med obema svetovoma. Premalo se zavedamo, da sta prav medkulturni dialog in razvojna pomoč pogoja za naš skupni soobstoj. Brez zavedanja o naši soodvisnosti so nenazadnje tudi razvitim državam šteti dnevi.
V kakšnem svetu bomo živeli jutri, je odvisno od nas samih. To je odgovornost, ki jo imamo do sebe in svojih potomcev. Že prvotni prebivalci Amerike so govorili, da zemlje ne podedujemo od naših prednikov, temveč si jo izposodimo od naših otrok. Odgovornost vsakega od nas je, da pretrgamo začarani krog neenakosti in vsem otrokom omogočimo razvoj v svetu, v kakršnem si zaslužijo odraščati.
Kljub tej povezanosti svet še zdaleč ni enoten. Medtem ko razvite države uživajo v blaginji, tehnološkem napredku in socialni varnosti, se na drugem koncu sveta ljudje spopadajo z revščino, lakoto in nepredvidljivimi naravnimi nesrečami, ki se pogosteje pojavljajo v določenih regijah in dodatno poglabljajo razlike med razvitimi in nerazvitimi. To so regije, kjer dolgotrajni oboroženi spopadi (v katere so nemalokrat vključeni tudi najšibkejši – otroci) ter ponavljajoče se humanitarne katastrofe postajajo pozabljena krizna žarišča.
Kako je lahko svet tako močno zašel s prave poti? Razlogov je več – od neenakomerne porazdelitve naravnih bogastev, podnebnih sprememb pa vse do zgodovinskih razlogov, kot so kolonizacija, slabo politično vodenje, korupcija ... Pogosto so dejavniki, ki so omogočili napredek razvitim državam, veliko prispevali k težavam, s katerimi se danes spopadajo na drugem koncu sveta.
Žalostno in nesprejemljivo je dejstvo, da dve plati enega sveta dopuščamo in s tem tudi ohranjamo. Nerazumevanje, evropocentrizem, nezavedanje in ignoranca – vse to dodatno poglablja prepad med obema svetovoma. Premalo se zavedamo, da sta prav medkulturni dialog in razvojna pomoč pogoja za naš skupni soobstoj. Brez zavedanja o naši soodvisnosti so nenazadnje tudi razvitim državam šteti dnevi.
V kakšnem svetu bomo živeli jutri, je odvisno od nas samih. To je odgovornost, ki jo imamo do sebe in svojih potomcev. Že prvotni prebivalci Amerike so govorili, da zemlje ne podedujemo od naših prednikov, temveč si jo izposodimo od naših otrok. Odgovornost vsakega od nas je, da pretrgamo začarani krog neenakosti in vsem otrokom omogočimo razvoj v svetu, v kakršnem si zaslužijo odraščati.
